Prišel sem v obodbje, ko se telesno nisem več dobro počutil. Nisem točno vedel, kaj se z menoj dogaja, ker sem bil prepričan, da živim lepo. Nekaj pa vseeno ni bilo v redu, ker mi je to povedalo telo. Postal sem utrujen, slab, poln strahu in slabe volje. Dnevi so tekli in moje počutje je bilo iz dneva v dan slabše. Kaj se dogaja z menoj, sem se začel spraševati, ko me telo ni več ubogalo. Tako sem čutil mehke noge in roke. Takrat sem vedel, da nekaj ni ok. Moral sem najti rešitev in to je bila meditacija. 

Najprej sem se odločil, da poiščem nekoga, ki mi bo pomagal. Našel sem psihologa, kjer sem se pogovoril. Vzrok je bil predvsem ta, da sem živel neprestano v strahu in da nisem vreden. To se je leta in leta nabiralo, dokler telo ni več zmoglo. Ne znam vam povedati, kakšen kamen se mi je zvalil iz srca, ko sem si to priznal. Kajti v mojih očeh je bilo moje življenje vedno super. 

Tako mi je tudi psiholog rekel, da bi mi lahko meditacija še kako pomagala. Poslušal sem njegov nasvet. Ker nisem imel volje, da bi hodil na meditacijo, sem meditiral sam. Tako je pri meni vsak večer prišla na vrsto meditacija. Moram priznati, da sem kar hitro čutil, kako se je moje telo dobro odzvalo. Bil sem boljše, nekako sem se dobro počutil in bil bolj miren. Moje telo mi je bilo hvaležno. To sem čutil. 

Vedel sem tudi, da je to bila prava pot zame. Da sem najprej obiskal psihologa in nato je prišla na vrsto meditacija, ker sem točno vedel, kam se moram usmeriti. Moj strah in nespoštovanje do sebe, sta bila tako močna, da sta vplivala na moje telo. Moral sem to predelati in meditacija je bila tista, ki mi je pri tem pomagala.